Informativne oddaje

VEČ ...|18. 10. 2023
Utrip dneva dne 18. 10.

  • Bidnov obisk v Telavivu, na katerem je izrazil podporo v boju proti terorizmu, poteka v senci včerajšnjega napada na bolnišnico.
  • Italija zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala uvaja nadzor na meji s Slovenijo.
  • Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustave depolitizirali slovensko sodstvo.
  • Država naj bi varčevala tudi pri stroških vrtca za drugega otroka.
  • Na Trgu republike že osmi vseslovenski shod upokojencev.
  • Tretji teden sinode udeleženci razpravljajo o poslanstvu vsakega krščenega.
  • Vreme: Pozno popoldne bo na jugozahodu začelo rahlo deževati. Jutri bo na vzhodu manj padavin.

Utrip dneva dne 18. 10.

  • Bidnov obisk v Telavivu, na katerem je izrazil podporo v boju proti terorizmu, poteka v senci včerajšnjega napada na bolnišnico.
  • Italija zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala uvaja nadzor na meji s Slovenijo.
  • Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustave depolitizirali slovensko sodstvo.
  • Država naj bi varčevala tudi pri stroških vrtca za drugega otroka.
  • Na Trgu republike že osmi vseslovenski shod upokojencev.
  • Tretji teden sinode udeleženci razpravljajo o poslanstvu vsakega krščenega.
  • Vreme: Pozno popoldne bo na jugozahodu začelo rahlo deževati. Jutri bo na vzhodu manj padavin.

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 18. 10.
  • Bidnov obisk v Telavivu, na katerem je izrazil podporo v boju proti terorizmu, poteka v senci včerajšnjega napada na bolnišnico.
  • Italija zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala uvaja nadzor na meji s Slovenijo.
  • Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustave depolitizirali slovensko sodstvo.
  • Država naj bi varčevala tudi pri stroških vrtca za drugega otroka.
  • Na Trgu republike že osmi vseslovenski shod upokojencev.
  • Tretji teden sinode udeleženci razpravljajo o poslanstvu vsakega krščenega.
  • Vreme: Pozno popoldne bo na jugozahodu začelo rahlo deževati. Jutri bo na vzhodu manj padavin.
VEČ ...|18. 10. 2023
Utrip dneva dne 18. 10.
  • Bidnov obisk v Telavivu, na katerem je izrazil podporo v boju proti terorizmu, poteka v senci včerajšnjega napada na bolnišnico.
  • Italija zaradi preprečevanja terorizma in organiziranega kriminala uvaja nadzor na meji s Slovenijo.
  • Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustave depolitizirali slovensko sodstvo.
  • Država naj bi varčevala tudi pri stroških vrtca za drugega otroka.
  • Na Trgu republike že osmi vseslovenski shod upokojencev.
  • Tretji teden sinode udeleženci razpravljajo o poslanstvu vsakega krščenega.
  • Vreme: Pozno popoldne bo na jugozahodu začelo rahlo deževati. Jutri bo na vzhodu manj padavin.

Radio Ognjišče

Informativne oddaje

VEČ ...|18. 10. 2023
Mozaik dneva dne 18. 10.

  • Italija uvaja nadzor na meji s Slovenijo, kaj pravijo v opoziciji?
  • Po naraščanju števila žrtev v napadu na bolnišnico v Gazi vse več napovedanih protestov.
  • Državni zbor sprejel sklep o začetku postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov; kaj meni profesor dr. Matej Avbelj.
  • Vreme- oblačno z občasnimi padavinami bo.

Mozaik dneva dne 18. 10.

  • Italija uvaja nadzor na meji s Slovenijo, kaj pravijo v opoziciji?
  • Po naraščanju števila žrtev v napadu na bolnišnico v Gazi vse več napovedanih protestov.
  • Državni zbor sprejel sklep o začetku postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov; kaj meni profesor dr. Matej Avbelj.
  • Vreme- oblačno z občasnimi padavinami bo.

Informativne oddaje

Mozaik dneva dne 18. 10.
  • Italija uvaja nadzor na meji s Slovenijo, kaj pravijo v opoziciji?
  • Po naraščanju števila žrtev v napadu na bolnišnico v Gazi vse več napovedanih protestov.
  • Državni zbor sprejel sklep o začetku postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov; kaj meni profesor dr. Matej Avbelj.
  • Vreme- oblačno z občasnimi padavinami bo.
VEČ ...|18. 10. 2023
Mozaik dneva dne 18. 10.
  • Italija uvaja nadzor na meji s Slovenijo, kaj pravijo v opoziciji?
  • Po naraščanju števila žrtev v napadu na bolnišnico v Gazi vse več napovedanih protestov.
  • Državni zbor sprejel sklep o začetku postopka za spremembo ustave glede imenovanja sodnikov; kaj meni profesor dr. Matej Avbelj.
  • Vreme- oblačno z občasnimi padavinami bo.

Radio Ognjišče

Informativni prispevki

VEČ ...|18. 10. 2023
Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustaven depolitizirali slovensko sodstvo.

Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.

Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustaven depolitizirali slovensko sodstvo.

Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.

Informativni prispevki

Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustaven depolitizirali slovensko sodstvo.

Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.

VEČ ...|18. 10. 2023
Profesor dr. Matej Avbelj ne verjame, da bodo predlogi sprememb ustaven depolitizirali slovensko sodstvo.

Poslanci državnega zbora so opravili razpravo o predlogu sklepa za začetek postopka za spremembo ustave, ki bi pristojnost imenovanja sodnikov iz državnega zbora prenesel na predsednika republike in spreminja sestavo sodnega sveta. Predlogu nasprotujejo le v poslanski skupini SDS, druge poslanske skupine in vlada ga podpirajo. Za komentar sprememb smo vprašali profesorja dr. Mateja Avblja, ki sprememb z izjemo sestave sodnega sveta ne podpira. Mnenje je podal tudi profesor dr. Jernej Letnar Černič.

Alen Salihović

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 5. 2023
Peter Gregorčič: Odprava začasnega zadržanja zakona o RTV predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.

Peter Gregorčič: Odprava začasnega zadržanja zakona o RTV predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.

info

Informativni prispevki

Peter Gregorčič: Odprava začasnega zadržanja zakona o RTV predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.

VEČ ...|30. 5. 2023
Peter Gregorčič: Odprava začasnega zadržanja zakona o RTV predstavlja nevaren precedens v evropskem pravnem prostoru

Prvopodpisani pobudnik za začetek postopka za oceno ustavnosti novele zakona o Radiotelevizija Slovenija Peter Gregorčič in avtor pobude Matej Avbelj sta po odločitvi ustavnega sodišča, ki je preklicalo začasno zadržanje izvajanja dela novele, poslala pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice. Ocenjujeta namreč, da so bila v Sloveniji izčrpana vsa razpoložljiva pravna sredstva in da so ostali brez učinkovitega pravnega varstva. Z Gregorčičem se je pogovarjal Alen Salihović.

Radio Ognjišče

info

Informativni prispevki

VEČ ...|30. 5. 2023
Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

infopolitikaanže logardružbainfokomentardomovinapeter merše

Informativni prispevki

Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

VEČ ...|30. 5. 2023
Novinar Merše o Logarjevi Platformi sodelovanja: Lahko se razvije v karkoli!

»23 let sem v politiki in marsičesa sem se naučil. Tudi tega, da se, ko se ena vrata zaprejo, druga odprejo. Danes smo na začetku nečesa velikega.« To so besede Anžeta Logarja, potem ko je priznal poraz in lani novembra čestital novoizvoljeni predsednici republike Nataši Pirc Musar. In nekaj novega se začenja jutri. Zaživelo bo društvo Anžeta Logarja. V njem naj bi bili ekonomist Igor Masten, nekdanji minister SD Jernej Pikalo, direktor Beletrine Mitja Čander, zdravnik Rok Ravnikar, gospodarstvenik Igor Hustič, vodja kabineta nekdanjega predsednika republike Boruta Pahorja Alja Brglez, nekdanja evropska poslanka Romana Jordan, poslanka SDS Eva Irgl in profesor evropskega prava Matej Avbelj. Na vprašanje ali se bo jutri res uresničilo nekaj velikega, nam je novinar Domovine Peter Merše odgovoril, da se bo uresničilo le delno.

Alen Salihović

infopolitikaanže logardružbainfokomentardomovinapeter merše

Moja zgodba

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Moja zgodba

Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

VEČ ...|14. 8. 2022
Okrogla miza o Kočevskem procesu

Študijski center za narodno spravo in Nova univerza sta v sredo, 18. maja 2022 pripravila okroglo mizo o Kočevskem procesu, z naslovom Brez pravice do pritožbe. Sodelujoči predavatelji dr. Tamara Griesser Pečar, dr. Matej Avbelj, dr. Jernej Letnar Černič in moderatorka Alenka Puhar so odstirali dileme o procesu, pri katerem govorimo o izvensodnih umorih s strani revolucionarnega sodišča. Prisluhnete lahko posnetku.

Jože Bartolj

spominpolitikakočevski procesBrez pravice do pritožedr. Tamara Griesser Pečardr. Matej Avbeljdr. Jernej Letnar Černič

Informativni prispevki

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativni prispevki

Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

VEČ ...|16. 6. 2022
Maver upa, da nova slovenska politika ne bo poskušala ugajati agresorski Rusiji

Medtem, ko se v Ukrajini nadaljuje vojna se v Sloveniji na novo vlado obrača vse več znanih osebnosti. Z novim odprtim pismom glede politike do Ukrajine so se tokrat oglasili bivši premier in zunanji minister Miro Cerar, nekdanja predsednika državnega zbora Pavle Gantar in Gregor Virant ter tudi teologa Ivan Štuhec in Janez Juhant. Med drugim poudarjajo, da ni čas za popuščanje ruskemu predsedniku Vladimirju Putinu, temveč za odločno podporo ukrajinski obrambi.


 

Zadnje pismo je neke vrste odziv na poziv vladi iz prejšnjega tedna, pod katerega se je podpisalo skoraj 20 osebnosti, med njimi tudi nekdanja predsednika republike Milan Kučan in Danilo Türk. Slednji so opozorili, da zahodno oboroževanje ukrajinskih sil podaljšuje konflikt in da ni realnih možnosti, da bi te lahko v celoti pregnale agresorja s svojega ozemlja. Nekako gre v smeri popuščanja Rusiji.

Drugo pismo, ki ga je podpisalo več kot 50 osebnosti, prvi je podpis prispeval politični analitik Luka Lisjak Gabrijelčič pa je po besedah sopodpisnika Aleša Mavra bolj jasno in neprizanesljivo do agresorske Rusije: »Naša izjava bolj izhaja iz podmene, da je že s tem, ko se je ruski režim, odločil za napad na Ukrajino, prestopil mejo racionalnega, da je zapustil območje racionalnega in da torej z njim neki racionalnih dialog v bližnji prihodnosti najbrž ni mogoč, ter da bi popuščanje pri nekaterih zahtevah, ki naj bi jih ruskih režim imel, prej spodbudilo nadaljnjo agresijo, kot pa jo zaustavljalo.«


 

Podpisali so se še Ivo Jevnikar, Alenka Puhar, Brane Senegačnik, Gregor Golobič, Roman Jakič, Matej Avbelj, Tamara Griesser Pečar, Janez Kopač, Rajko Pirnat, Janez Šušteršič ter Žiga Turk.

Alen Salihović

infoukrajinakomentarpolitikaaleš maver

Informativne oddaje

VEČ ...|30. 1. 2022
Utrip dneva dne 30. 1.

  • Papež nas vabi, da bi odkrivali Jezusa v bližnjih, ki jih vsak dan srečujemo.
  • Vlada včeraj sprejela predlog ukrepov za omilitev posledice visokih cen energentov.
  • Mattarella po privolitvi v nov mandat znova izvoljen za italijanskega predsednika
  • Matej Avbelj: Z izobraževalnim in znanstveno-raziskovalnim področjem je nekaj narobe.
  • Z digitalnimi boni do večje digitalne vključenosti mladih in starejših nad 55 let.
  • ŠPORT: Nika Križnar z novim slovenskim ženskim rekordom dobila tekmo v Willingenu.
  • VREME: Danes pretežno jasno. Jutri bolj oblačno, v južni Sloveniji popoldne rahel dež.

Utrip dneva dne 30. 1.

  • Papež nas vabi, da bi odkrivali Jezusa v bližnjih, ki jih vsak dan srečujemo.
  • Vlada včeraj sprejela predlog ukrepov za omilitev posledice visokih cen energentov.
  • Mattarella po privolitvi v nov mandat znova izvoljen za italijanskega predsednika
  • Matej Avbelj: Z izobraževalnim in znanstveno-raziskovalnim področjem je nekaj narobe.
  • Z digitalnimi boni do večje digitalne vključenosti mladih in starejših nad 55 let.
  • ŠPORT: Nika Križnar z novim slovenskim ženskim rekordom dobila tekmo v Willingenu.
  • VREME: Danes pretežno jasno. Jutri bolj oblačno, v južni Sloveniji popoldne rahel dež.

infonovice

Informativne oddaje

Utrip dneva dne 30. 1.
  • Papež nas vabi, da bi odkrivali Jezusa v bližnjih, ki jih vsak dan srečujemo.
  • Vlada včeraj sprejela predlog ukrepov za omilitev posledice visokih cen energentov.
  • Mattarella po privolitvi v nov mandat znova izvoljen za italijanskega predsednika
  • Matej Avbelj: Z izobraževalnim in znanstveno-raziskovalnim področjem je nekaj narobe.
  • Z digitalnimi boni do večje digitalne vključenosti mladih in starejših nad 55 let.
  • ŠPORT: Nika Križnar z novim slovenskim ženskim rekordom dobila tekmo v Willingenu.
  • VREME: Danes pretežno jasno. Jutri bolj oblačno, v južni Sloveniji popoldne rahel dež.
VEČ ...|30. 1. 2022
Utrip dneva dne 30. 1.
  • Papež nas vabi, da bi odkrivali Jezusa v bližnjih, ki jih vsak dan srečujemo.
  • Vlada včeraj sprejela predlog ukrepov za omilitev posledice visokih cen energentov.
  • Mattarella po privolitvi v nov mandat znova izvoljen za italijanskega predsednika
  • Matej Avbelj: Z izobraževalnim in znanstveno-raziskovalnim področjem je nekaj narobe.
  • Z digitalnimi boni do večje digitalne vključenosti mladih in starejših nad 55 let.
  • ŠPORT: Nika Križnar z novim slovenskim ženskim rekordom dobila tekmo v Willingenu.
  • VREME: Danes pretežno jasno. Jutri bolj oblačno, v južni Sloveniji popoldne rahel dež.

Radio Ognjišče

infonovice

Priporočamo
|
Aktualno

Moja zgodba

VEČ ...|28. 4. 2024
Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Znanstveni posvet: 100 let Gentilejeve šolske reforme - 4. oddaja

V oddaji Moja zgodba bomo predstavili dve razmišljani z znanstvenega posveta z naslovom Ob 100. obletnici Gentilejeve šolske reforme: posledice za primorski prostor, ki sta ga organizirala Študijski center za narodno spravo in Društvo slovenskih izobražencev in je potekal septembra 2023 v Trstu. Milan Pahor bo spregovoril o partizanskem šolstvu na Primorskem med leti 1943 in 1945, Erika Jazbar pa bo predstavila delovanje Slovenske gimnazije pod Kapelo v Gorici v letih 1944–1945.

Jože Bartolj

spominpolitikaGentilejeva šolska reformaitalijansko šolstvo na okupiranem ozemljuMilan PahorErika JazbarPartizansko šolstvoSlovenska gimnazija Gorica

Globine

VEČ ...|9. 4. 2024
Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Kdo bo prišel v nebesa?

V »povelikonočnih« Globinah smo govorili o nebesih. Najbrž se je že vsak izmed nas kdaj vprašal, ali bo prišel v nebesa. Kakšne so naše predstave o tem, kako priti v nebesa in kaj pravita Sveto pismo in teologija? Ali so vrata, ki jih je odprl Kristus, pripravljena za vse ali pa moramo še kaj postoriti, preden pridemo v Nebeško kraljestvo? Ob teh vprašanjih sta razmišljala jezuit in kapucin p. Damjan Ristić in br. Jakob Kunšič.

Blaž Lesnik

duhovnostpekelvicenebesateologijaSveto pismo

Doživetja narave

VEČ ...|3. 5. 2024
Avguštin Hallerstein in njegov zvezdni opazovalnik

Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.

Avguštin Hallerstein in njegov zvezdni opazovalnik

Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljezgodovinazanimivosti nočnega neba

Glasbeni medgeneracijski večer

VEČ ...|27. 9. 2023
Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Eva Hren

Tokrat smo gostili kitaristko in pevko zabavne glasbe Evo Hren. Izvrstno se znajde ob orkestru, etno zasedbah, s kitaro, pa tudi na festivalih. Na letošnji Popevki je s skladbo Žige Pirnata Kako zveni pomlad prepričala strokovno žirijo. Eva Hren je bila z nami v oddaji, ki se je začela ob dvajsetih. 

Marjan Bunič, Jure Sešek

Komentar tedna

VEČ ...|3. 5. 2024
Delu čast in oblast

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

Delu čast in oblast

Dr. Helena Jaklitsch je ob prazniku dela in dveh prostih dneh, razmišljala o delu kot o vrednoti, o parolah in barvi zastav, pod katerimi se še danes govori o delu …

Radio Ognjišče, d. Helena Jaklitsch

komentarpraznik deladelu čast in oblastdr. helena jaklitsch

Zgodbe za otroke

VEČ ...|3. 5. 2024
Zaslužil za presto

Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.

Zaslužil za presto

Zoran, Andrejev brat, zaradi škrlatinke umre, pa tudi Andrej je zaradi bolezni zelo oslabel. Nekaj mesecev se je šolal zasebno, poučevala ga je gospa, ki je delala v pekarni.

Jure Sešek

otrociotrokzgodbezgodbapravljicapravljicešmarnice 2024

Slovenska oddaja Radia Vatikan

VEČ ...|3. 5. 2024
Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Slovenska oddaja Radia Vatikan dne 3. 5.

Rubriko pripravlja slovensko uredništvo Radia Vatikan.

Radio Vatikan

Doživetja narave

VEČ ...|3. 5. 2024
Avguštin Hallerstein in njegov zvezdni opazovalnik

Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.

Avguštin Hallerstein in njegov zvezdni opazovalnik

Posvetili smo se astronomu, jezuitu in direktorju pekinškega observatorija Avguštinu Hallersteinu. Mineva 280 let od njegove smrti, v Ljubljani pa so letošnjega februarja nasproti Arhiva Slovenije odkrili več kot tri metre visok spomenik njemu v čast. Naš gost je bil dr. Matevž Košir iz Arhiva Republike Slovenije.

Blaž Lesnik

astronomijavesoljezgodovinazanimivosti nočnega neba

Slovencem po svetu in domovini

VEČ ...|3. 5. 2024
Pridružite se devetdnevnici pred romanjem v Lujan

Slovenci iz Buenos Airesa bodo to nedeljo že 90-ič romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Tradicijo so ohranili tudi povojni izseljenci, nam je povedal slovenski duhovnik Robert Brest ter tudi, s kakšnimi nameni bodo romali letos. V teh dneh že poteka duhovna priprava, ki jo je pripravil Robert Brest, pridružite se ji lahko na spletni strani tednika Svobodna Slovenija. V nedeljo bo ob 9.30 sveta maša v baziliki, ob 14h pa bo procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobe brezjanske, svetogorske in lujanske Marije. 

Pridružite se devetdnevnici pred romanjem v Lujan

Slovenci iz Buenos Airesa bodo to nedeljo že 90-ič romali v Marijino narodno svetišče v Lujan. Tradicijo so ohranili tudi povojni izseljenci, nam je povedal slovenski duhovnik Robert Brest ter tudi, s kakšnimi nameni bodo romali letos. V teh dneh že poteka duhovna priprava, ki jo je pripravil Robert Brest, pridružite se ji lahko na spletni strani tednika Svobodna Slovenija. V nedeljo bo ob 9.30 sveta maša v baziliki, ob 14h pa bo procesija, v kateri rojaki - veliko jih je tudi v narodnih nošah - nosijo podobe brezjanske, svetogorske in lujanske Marije. 

Matjaž Merljak

družbarojakicerkev

Kulturni utrinki

VEČ ...|3. 5. 2024
Dr. Julij Savelli: 1945 - Dnevnik mojega križevega pota

Predstavili smo znanstveno monografijo dr. Julija Savellija z naslovom 1945: Dnevnik mojega križevega pota, ki je izšla v sozaložništvu Študijskega centra za narodno spravo in Založbe Družina. O knjigi so spregovorili urednica Petra Grabrovec, dr. Tamara Griesser Pečar in vnuk Marko Gaser.

Dr. Julij Savelli: 1945 - Dnevnik mojega križevega pota

Predstavili smo znanstveno monografijo dr. Julija Savellija z naslovom 1945: Dnevnik mojega križevega pota, ki je izšla v sozaložništvu Študijskega centra za narodno spravo in Založbe Družina. O knjigi so spregovorili urednica Petra Grabrovec, dr. Tamara Griesser Pečar in vnuk Marko Gaser.

Jože Bartolj

kulturaliteraturaJulij SavelliTamara Griesser PečarPetra GrabrovecMarko GaserSlovenska legija